Follow us on:

Facebook Twitter LinkedIn YouTube

Archive -Festival Kreol

Pep kreol i inifye pour 29enm Festival Kreol |25 October 2014

Bann pep kreol ti inifye yer swar dan Stad Popiler pour louvertir 29enm Festival Kreol.

Parmi bann envite pour sa gran rasanbleman ti Prezidan James Michel, ansyen Prezidan James Mancham, Vis-Prezidan Danny Faure, bann lezot minis, lider lopozisyon dan Lasanble Nasyonal David Pierre, bann manm Lasanble Nasyonal, bann minis sorti dan bann pei Les Lafrik, ek bann manm kor diplomatik.

Dan son diskour louvertir, Minis pour Tourizm ek Kiltir, Msye Alain St Ange, ti dir ki «Festival Kreol i pour nou e nou ganny envite pour montre bann lezot nasyon nou kreolite ».

I ti azoute ki «kreol i inifye tou pep kreol dan lemonn dan zot diversite», e ki «nou pa bann kreol ki per pour fer keksoz».

Minis St Ange ti dir ki lannen prosen sa festival pou pli gran ankor e ki i bezwen ganny marke dan tou son splander vi ki i pou fet son 30enm lanniverser.
«Lannen prosen nou pou sirprann zot avek bann gran artis kreol, vi ki se Sesel ki pilye kiltir kreol,» Minis St Ange ti azoute.

Ler i ti pran laparol, sekreter prensipal pour kiltir, Manmzel Benjamine Rose, ti dir ki «Festival Kreol i pour tou Seselwa» e ki «nou fyer pour demontre e partaz leritaz kreol».

Pour en dezyenm lannen konsekitiv, Lanbasadris Franse isi Sesel, Madanm Geneviève Iancu, ti koz an kreol e i pa ti ezite pour eksprim li an kreol Seselwa, Morisyen, Renyonnen ek Antiye.

Madanm Iancu ti dir ki Festival Kreol i en moman for lo kalandriye kiltir Sesel.

I ti remersye Sesel pour envit bann reprezantan lezot pei kreolofonn, sirtou bann zil ser ki annan en bon lanmitye antre zot e i ti demann zot pour «sakenn de son kote rod fason pour fer sa lanmitye vin pli for».

Madanm Minakshi Thannoo sorti Moris ti lo son kote remersye «Sesel pour ini bann zil ek pep kreol».

Reprezantan France-Reunion, Madanm Marie Andrée La Croix-Faveur ti li osi dir ki «Festival Kreol i kontribye pour inir bann pep kreol dan Losean Endyen e osi dan bann lezot parti lemonn ».

«Nou partaz bann menm kalite ki fer nou vin pli pros. Nou fyer nou kreol,» Madanm La Croix-Faveur ti azoute.

Se bann dansez group Tanmi ki ti premye pour met lanbyans avek en koreografi ladans e group Martinike Kassav, ki pou donn son gran spektak tanto, ti swiv lo lasenn e Jacob Desvarieux, Jocelyne Béroard e lezot ti montre nou ki zot pa’n perdi zot talan malgre zot in pas 35-an dan lanmizik – pli presizeman lanmizik zouk. Zot pa ti ezite pour enterpret sanson Zouk la se sel medikaman nou ni.

Touzour avek son armonika, Joe Samy ti zwiv avek son sanson Lasezon Kreol in refleri, ki’n vin lim sa festival.
Reuben, Ralph, Despilly William ek Jany de Letourdi i lezot artis Seselwa ki ti performen pandan sa sware.

Latroup nasyonal avek bokou bann zenn talan pa ti manke pour montre ki lazenes i pare pour pran flanbo avek sa bann ki pli vye pour anmenn kiltir kreol Sesel pli devan.

Poet Helda Marie li i ti resit son poenm avek tit Otour Dife akonpannyen par bann dansez ek son tanbour moutya.
En group Rodrige ti perform en morso tradisyonnel zot zil, group Morisyen Bwa Maron ti fer rezonnen tanbour ek ravann, tandi ki Renyonnen Meta ti partaz avek piblik son sanson sega entitile Aou Mèm.

Zenn santez Renyonnen, Yaelle, ti li sant son sanson ki annan pour tit Reste la kaz Kafrine.
Bann aktivite Festival Kreol i kontinyen sa wikenn.

 

 

 

 

 

» Back to Archive